Izpolnjene sanje…

Torej, nekaj besed o letošnjem Border Battlu.

Sama ideja turnirja Border Battle je zasnovana na tekmi oz. rivalstvu med Kanado in ZDA. Tudi cel turnir se praktično vrti okoli te tekme, oz. vsi čakajo na ta vrhunec turnirja. Letošnji Border Battle je bil prvič v zgodovini tega turnirja izveden v Kanadi, poleg pa je bila povabljena tudi ekipa Evrope. Po informacijah ki jih imam, naj bi se o sodelovanju oz. nastopu Evrope govorilo že dalj časa, vendar do uresničitve ni prišlo. Tokrat pa je bila s selitvijo turnirja v Kanado priložnost tudi za Evropo. Kanadska zveza se je z idejo strinjala, prav tako vse preostale ekipe.

23

Vodja ekipe Evrope je bil selektor UK, Stephen Patterson, tudi sicer idejni voda celotnega projekta. V začetku leta 2014 sem tudi sam prejel telefonski klic z njegove strani, ali bi želel sodelovati pri projektu. Žal je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev večina finančnega bremena padla na pleča igralcev, posledično se nekateri igralci tudi niso uspeli udeležiti turnirja. Prav tako je bila vsa promocija, zbiranje donacij in sredstev odvisna izključno od igralcev. Skupaj smo sicer uspeli zbrati nekaj denarja, prav tako nekaj sponzorjev pri opremi, vendar za pokritje vseh stroškov je bilo še vedno daleč premalo.

Ne glede na vse, se je ekipa Evrope konec julija podala onkraj Atlantika. To je bilo tudi prvič, da se je na enem mestu zbrala celotna ekipa, žal tokrat brez vodje – Stephena. Le ta je tik pred odhodom staknil težjo poškodbo in je imel prepoved letenja. Posledično je bil naknadno vpoklican trener Mark Greer.

IMG_4911

Le nekaj dni pred začetkom turnirja smo odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, in v parih dnevih nam je uspelo iz 14 igralcev ustvariti ekipo. Še vedno pa nihče ni vedel kam naša ekipa sodi, oz. kaj pričakovati od samega turnirja. Želja je bila samo ena, pokazati svetu, da se tudi v Evropi igra kakovosten softball in pustiti dober vtis, kar bi lahko pomenilo tudi nadaljnje udejstvovanje naše ekipe na takšnih turnirjih.

In tako se je začelo. V 3 dneh, je bilo odigranih 17 tekem, od tega je ekipa Evrope odigrala 5 tekem. Pričakovano smo na vseh petih tekmah zabeležili poraz, a se na prav vseh tekmah dostojno upirali tekmecem. Glede na to, da pred začetkom turnirja nihče ni niti vedel da se v Evropi igra softball, so bili nad prikazanim pozitivno presenečeni. Žal nam je za morebitno presenečenje zmanjkalo nekaj sreče, kakovosti in tudi kakšna odigrana tekma več. A cilj smo dosegli, vsi vedo da se v Evropi igra softball, celo še več, vsi vedo da se v Evropi igra kakovosten softball z ogromno potenciala. In tako se že govori o prihodnjih udeležbah naše ekipe.

IMG_5107

Vrhunec turnirja je bila seveda zaključna tekma med Kanado in ZDA, kjer so Američani brez večjih težav gladko premagali Kanadčane, drugi vrhunec turnirja pa je bil po mojem mnenju prav gotovo Home Run Derby… že sam pogled na vse silake je izjemen, s kakšno lahkoto vrtijo kije pa je tako ali tako impresivno. Najdaljši home run so morali izmeriti z google earth, pristal pa naj bi pri več kot 140 metrih.

Če na koncu povzamem še svoje občutke, Američani bi temu rekli »dream come true«. Vsekakor nepozabna izkušnja. Igrati na takem nivoju proti tako rekoč zvezdnikom tega športa je nekaj neverjetnega. In ko vidiš, da so to ljudje s katerimi se lahko čisto preprosto pogovarjaš, ki so odprti za vse nasvete na vsakem koraku, da so ti pripravljeni nesebično pomagati z nasveti, pa čeprav je njihova naslednja tekma ravno proti »tebi«, takrat šele vidiš da so pravi profesionalci.

IMG_5364

Istočasno lahko rečem, da sem v ekipi Evrope užival. Ne glede na to, da je bil to naš prvi turnir, da smo se z nekaterimi igralci spoznali oz. srečali šele nekaj dni pred začetkom, smo se odlično povezali in odigrali po svojih najboljših močeh, kot ekipa. In kar je najpomembneje, cilj je bil dosežen.

Prispeval: Žiga Bauer