Ball Game Zagreb

Zagreb kot Zagreb. Vse po starem, le da je sama organizacija iz leta v leto slabša. Na to, da ni statistike in posledično individualnih nagrad smo se že nekako navadili ampak, da ni niti enega majhnega »pehara« za sodelujoče in kašnega poslovilnega stavka s strani organizatorjev, je pa že skoraj kaplja čez rob. Razpad sistema:) Mislim, da je skrajni čas, da mi nekaj organiziramo in pokažemo kako se tej stvari streže:)

milano

Novost je bila edino ta, da smo se zaradi muhastega vremena odločile spati kar v hostlu. Zakon plac s super osebjem, dokončno pa nas je prepričala wellcome rakija. Večina nas je tako ali tako po enem pivu popadala v postelje, tisti najbolj vztrajni, povečini iz spremljevalnega dela ekipe, pa so nam kratili spanec vse do zgodnjih jutranjih ur.

Sodelovalo je pet ekip. Poleg naše še Princ, Pink Panthers (Princ Junior:), Black panthers (Princ Junior z bingeljni) in pa ekipa iz Madžarske. S Princem smo veljali za favorite in glede na izkušnje iz preteklosti je bilo težko napovedati končni vrstni red. Tekom turnirja smo odigrali tri t.i. derbije (v rednem delu, za vstop v finale in nato finale) in v enem smo jih razbili k kantoJ A kot že tolikokrat poprej se je tehtnica v finalu prevesila na stran domačink, ki so tako zopet slavile na domačem turnirju.

Drugače je bilo pa super. Nekakšen Slovenian fastpitch revival weekend:) Eden tistih dogodkov, ki nam dajo misliti…. kaj bi bilo, če bi bilo…  Sindrom slovenskega softballa! Vedno samo želje in sanje, ko pa je potrebno nekaj storiti pa so v ospredju sami dvomi in boleče zavedanje pomanjkanja igralk. Ravno danes sem poslusala komad od Sheryl Crow v katerem lep reče »it’s not having what you want, it’s wanting what you have«, oziroma iz tega poskusiti izluščiti tisto najboljše…v našem primeri izkoristiti tisti potencial, ki ga imamo in katerega ni malo!!!

Pripravila: Savina Goličnik